APDEJT.si

Izrael je zavrnil Hamasove zahteve za prekinitev ognja v Gazi, vključno z umikom iz koridorja Philadelphia in odprtjem mejnega prehoda Rafa, s čimer so se pogajanja ustavila. Minister za izobraževanje Yoav Kisch je izjavil, da Hamas, ki ga je označil za sodobne naciste, ne bo ostal v Gazi in da Izrael močno napada Hamas na jugu. Priznal je tudi, da se država sooča z dolgim obdobjem rehabilitacije na severu. Ameriški odposlanec Witkoff je obiskal Izrael, da bi razpravljal o krizi s talci in načrtih za razširitev pomoči Gazi po propadlih pogajanjih o premirju.

Kanadski premier Mark Carney je napovedal, da bo Kanada septembra na Generalni skupščini ZN priznala Palestino, vendar pod pogojem, da Hamas ne bo sodeloval na volitvah in ne bo vladal v Gazi. Izraelski minister je sprožil polemike z možnostjo prevzema dela Gaze kot pritisk na Hamas. Ameriški predsednik Donald Trump pa je izrazil jezo zaradi kanadske odločitve in zagrozil s težavami pri trgovinskih sporazumih.

TikTok je zaposlil nekdanjo izraelsko vojaško inštruktorico za nadzor politike proti sovražnemu govoru. Belgijske oblasti so Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) predale prijave vojnih zločinov proti dvema izraelskima vojakoma. Giorgia Meloni je v telefonskem pogovoru z Benjaminom Netanjahujem poudarila nujnost takojšnje prekinitve sovražnosti. Chris Hedges pa opozarja na poskus ukinitve prvega amandmaja z zakonom A3558 v New Jerseyju, ki bi sprejel definicijo antisemitizma IHRA.

Združeno kraljestvo je pod pritiskom, da prizna palestinsko državo, pri čemer pravni strokovnjaki opozarjajo premierja Starmerja, da bi to lahko kršilo mednarodno pravo. Francija načrtuje uradno priznanje Palestine septembra. Arabske države so pozvale Hamas k razorožitvi in predaji nadzora nad Gazo, medtem ko je izraelski minister razmišljal o aneksiji dela Gaze kot pritisku na Hamas.

Arabske in muslimanske države, vključno s Katarjem, Savdsko Arabijo in Egiptom, so prvič skupaj pozvale Hamas, naj se razoroži in odpove oblasti v Gazi, kar je del prizadevanj za končanje vojne na tem območju. Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff je odpotoval v Izrael, da bi se pogovoril o humanitarni krizi v Gazi, po kateri naj bi bilo ubitih najmanj 48 ljudi, medtem ko so čakali na hrano. Nekateri mediji so kritizirali poročanje, ki naj bi Hamasovi vojni dejavnosti dalo novo življenje z obtoževanjem Izraela za lakoto v Gazi, hkrati pa zanemarili, da so bili teroristi Hamasa skoraj brez denarja.

Kanada se je pridružila Franciji in Veliki Britaniji pri napovedi načrtov za priznanje palestinske države septembra, kar povečuje mednarodni pritisk na Izrael. Kanada je tudi obljubila 30 milijonov dolarjev pomoči Gazi in 10 milijonov dolarjev za reforme palestinskih oblasti. Donald Trump je zagrozil Kanadi, da bo podpora palestinski državi ovirala trgovinski dogovor. Ameriški odposlanec Steve Witkoff je po propadlih pogovorih o prekinitvi ognja s Hamasom obiskal Izrael, da bi razpravljal o krizi s talci in načrtih za širitev pomoči Gazi. Vodja Hezbollaha je dejal, da pozivi k razorožitvi te teroristične skupine služijo Izraelu, in obtožil ameriškega odposlanca Toma Baracka, da ustrahuje Libanon, da bi pomagal Jeruzalemu.

Belgija je Izraelu zagrozila s sankcijami, če se humanitarna pomoč Gazi ne deblokira, in je ponovno začela pošiljati pomoč preko Jordanije. Medtem so ministri in poslanci izraelske desničarske koalicije zahtevali dovoljenje za obisk severnega območja Gaze, da bi raziskali možnosti kolonizacije.

V Izraelu se pojavljajo vse glasnejše kritike na račun vladnih ukrepov v Gazi, s pozivi k "drastičnim sankcijam" zaradi "genocida", kot ga nekateri imenujejo. Mednarodni pritisk, ki ga spremljajo pretresljive podobe stradajočih otrok iz Gaze, je prebil izraelske meje in sprožil razkol v družbi. Medtem ko se del prebivalstva zavzema za ostrejše ukrepe in nadaljevanje okupacije, drugi izražajo šok in zaskrbljenost zaradi humanitarne krize. Mednarodno sodišče v Haagu odločitev o domnevnem genocidu v Gazi zavlačuje, medtem ko palestinske oblasti poročajo o najmanj 30 smrtnih žrtvah izraelskih napadov na območju, kjer se deli humanitarna pomoč. Kanada je napovedala priznanje palestinske države, kar je naletelo na obsodbo Izraela.

V Gazi je bilo ubitih več kot 60.000 Palestincev, od tega 18.500 otrok, kar pomeni več kot enega otroka na uro od začetka vojne. Ustanova, ki jo podpira OZN, je sporočila, da se v Gazi odvija "najslabši možni scenarij lakote", kar je posledica strogih omejitev pomoči, ki jih je uvedel Izrael.

Palestinski aktivist, ki mu je bil prejšnji mesec zavrnjen vstop na letališču SFO in je bil pridržan skupaj s kolegom, je bil umorjen s strani izraelskega naseljenca na Zahodnem bregu. Medtem vodilni strokovnjaki za genocid opozarjajo na genocid v Gazi, kar izraelski uradniki zanikajo. Izraelski finančni minister Smotrich pa je predstavil načrte za obnovo in širitev judovskih skupnosti v Gazi, kar je označil za »realen delovni načrt«.

Palestinski premier je pozval Hamas, naj položi orožje in zapusti Gazo, medtem ko so se nadaljevali izraelski napadi na to območje, ki so terjali nove žrtve. Donald Trump je nasprotoval Netanjahujevim trditvam o pomanjkanju lakote v Gazi, saj naj bi bili tam otroci lačni. Kljub poročilom o morebitnem premirju med Izraelom in Iranom se napadi nadaljujejo, kar povzroča visoko stopnjo zmede glede stanja spopadov v regiji.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je zanikal trditve izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da v Gazi ni lakote, rekoč, da je sam videl dokaze o lakoti. Netanjahu je trditve o lakoti v Gazi označil za "nesramno laž". Medtem so izraelske organizacije za človekove pravice, B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice-Izrael (PHRI), obtožile izraelsko vlado "genocida" v Gazi. Več kot tisoč rabinov in judovskih učenjakov po svetu je Izrael obtožilo uporabe lakote kot vojnega orožja v Gazi in zahtevalo konec blokade. Netanjahu je napovedal "taktične prekinitve" za vstop humanitarne pomoči, vendar ob tem obtožil Hamas manipulacije s številkami in ustvarjanja "percepcije krize". Medtem so se pojavili tudi načrti izraelskega Kneseta za "okupacijo Gaze" in "preselitev Gazancev".

Mednarodna skupnost je izrazila veliko zaskrbljenost zaradi naraščajočega pomanjkanja hrane v Gazi, kar je Izrael spodbudilo k sprostitvi omejitev pri distribuciji hrane. Kljub temu, da se izvaja zračna dostava pomoči in Izrael začasno prekinja vojaške operacije v ključnih območjih, humanitarne organizacije opozarjajo, da to ni dovolj. Izraelske oblasti so zadržale tudi ladjo Handala, ki je prevažala pomoč v Gazo, aktiviste pa deportirale. Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je pozval Izrael k zagotavljanju hrane prebivalcem Gaze, medtem ko lokalni zagovorniki v ZDA pozivajo svoje voditelje k ukrepanju. Izraelski premier Netanyahu je medtem trdil, da nihče v Gazi ne strada. Poročila iz Gaze kažejo, da so se zaradi pomanjkanja varnosti razmahnile tolpe in trgovci, ki prodajajo omejeno pomoč po pretiranih cenah.

Več mednarodnih medijev poroča o razpravah glede priznanja palestinske države, pri čemer se Velika Britanija in Laburistična stranka pozicionirata za takšno potezo kot del dvodržavne rešitve. Hkrati se krepi kritika Izraela zaradi humanitarne krize v Gazi, s posebnim poudarkom na stradanju otrok, kar je New York Times že popravil v svojem poročilu. Francesca Albanese, poročevalka ZN, se je izrekla proti sankcijam ZDA, ki jih je označila za antisemitske in trdi, da ji bodo resno vplivale na življenje. Poleg tega je bila v Veliki Britaniji uspešno izpodbijana vladna prepoved skupine Palestine Action, kar kaže na pravne izzive pri klasifikaciji palestinskih organizacij.

Kanada, Malta, Velika Britanija in Francija so napovedale, da nameravajo priznati državo Palestino na prihajajoči Generalni skupščini ZN, ki se začne septembra. Donald Trump je zaostril trgovinsko vojno s Kanado dan pred rokom 1. avgusta za tarifni sporazum, rekoč, da bo težko doseči dogovor s Kanado.

Hamas je zamrznil pogajanja o prekinitvi ognja, ker vztraja, da se pogovori ne morejo nadaljevati zaradi lakote v Gazi. Medtem je nekdanji filipinski talec, Jimmy Pacheco, ki je bil 49 dni v ujetništvu Hamasa v Gazi, svojo hčerko poimenoval Israela v čast judovski državi.

Indija je na Združenih narodih izrazila globoko skrb zaradi humanitarne krize v Gazi in pozvala k takojšnjemu prenehanju sovražnosti, saj začasne prekinitve niso dovolj za obravnavo obsežnih izzivov. Medtem so ugledne svetovne medijske organizacije, vključno z BBC in Reuters, pozvale Izrael, naj dovoli novinarjem vstop in izstop iz Gaze, saj se ti soočajo s "grožnjo lakote".

Združeni narodi so v sredo opozorili, da so otroci v Gazi izpostavljeni katastrofalni lakoti in podhranjenosti, saj Izrael še naprej omejuje dostavo humanitarne pomoči v oblegano enklavo. Hkrati so ZN sporočili, da so operacije pomoči v Gazi pod hudim pritiskom zaradi oviranega dostopa do zalog in varnostnih tveganj za humanitarne delavce. V ločenem poročilu pa je ameriški odposlanec Barrack izrazil mnenje, da bi za grozodejstva nad Druzi v Siriji morda lahko odgovarjala Islamska država, ne pa sirske sile, in da bi Sirija morda potrebovala "zvezni sistem", saj predsednikova "tema ne deluje".

V Gazi se obeta najhujša humanitarna kriza doslej. Izrael je po napadih Hamasa v begunsko taborišče Džabalija na severu Gaze vpleten v hude spopade. Mednarodna skupnost poziva k miru in spoštovanju mednarodnega prava, medtem ko se razmere na terenu poslabšujejo. Nemčija je izrazila zaskrbljenost zaradi števila žrtev in civilnih žrtev med izraelskimi operacijami.

Republikanski kongresnik Randy Fine s Floride je na platformi X izjavil, da bi morali civilisti v Gazi stradati, dokler Hamas ne izpusti preostalih talcev. Njegova izjava se je nanašala na pomanjkanje hrane in humanitarno krizo v Gazi.